Nekam otožno zveni melodija dneva

zadržano ob potoku sedela sva

pogleda pravega nisva imela.

Kje si bil,ko sem sedela poleg tebe

kje si bil, ko sem opazovala nedolžne ljudi?

Nekoč bil si zaljubljen, radosten

polno upov dajal

božal si mi lice, ljubil obraz

igral na strune najinega življenja

melodično pozibaval svoje telo.

Kje je ostalo vse,

kje se je končalo?

Upam,  da stopil boš z menoj čez vrata in

rekel nežno- ljubim te zelo!

Čakam, a zaman

tebe ni, zgubljen nekje tavaš v temi.

Dan je končan

sonce se je skrilo

ne vzameš nazaj.

                                                              Tadeja

Tadeja Ošaben