Je v górah aluminijasta koča,
in v nji ljudje, in pivo je na mizi,
večer je blizu, je v želodcih moča:
razvnó debate se o svéta krizi,
ko nočni Fáeton privleče v cizi
v nebo Seléno – spodaj teče Soča –
pa zde se bolj in bolj kot kač ugrizi
besede, in pohota, ven mezoča
stori, da v bajti že vsak moški kvánta,
nemalo žensk pa v njihov rog jim trobi –
ven grem, tesnó v mehurju je in sobi –
goré, ki spijo; zdi pod luno kanta
kot grad se, pločevinska ta nesnaga,
in ti – ti téga žal ne vidiš, draga.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tripike
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!