Sonet II

 

Je v górah aluminijasta koča,

in v nji ljudje, in pivo je na mizi,

večer je blizu, je v želodcih moča:

razvnó debate se o svéta krizi,

 

ko nočni Fáeton privleče v cizi

v nebo Seléno – spodaj teče Soča –

pa zde se bolj in bolj kot kač ugrizi

besede, in pohota, ven mezoča

 

stori, da v bajti že vsak moški kvánta,

nemalo žensk pa v njihov rog jim trobi –

ven grem, tesnó v mehurju je in sobi –

goré, ki spijo; zdi pod luno kanta

            kot grad se, pločevinska ta nesnaga,

            in ti – ti téga žal ne vidiš, draga.

tripike

Komentiranje je zaprto!

tripike
Napisal/a: tripike

Pesmi

  • 29. 08. 2011 ob 21:50
  • Prebrano 913 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 291.06
  • Število ocen: 8

Zastavica