Ni treba mi cukrati
te grenke praznine,
ni treba razburjati
svoje mrtve gladine,
če močno zaudarjam
po biserih črnih,
če mečem smehljaje
v zakrčje noči,
če oči jastreba
plahutajo preko
previsa tesnobe.
Ni treba, res ne.
Le volčjih češenj več ni.
Brez sladkorja, prosim.
Lp, Marko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!