trese se telo
pena sili skozi odprtine
glavo zabijam v nederje
matere narave
kakor podgana se počutim
odrinjen
osovražen
pohabljen izmeček družbe

družbe ki rojeva kronične nedonošenčke
da lažje upravlja z njimi
kot zidna plesen
se zažira vame
občutek tujosti
v lastnem domu
kakor gastarbajter v lastni državi

zaničujoči pogledi
organov
plavih plačancev
ki kakor prostitutke
stojijo na vogalih in kasirajo
a nikomur ne dajo
nad njimi zvodniki
škrbasti zavaljeni veljaki
umazanih ust od laži
nadzirajo njihove stranke

niti orožje nam več ne pomaga
poskuse z izobraženci
in dialogi smo že davno opustili
samo hiramo pod triglavo
tribavrno zastavo
čakamo konec
rešitev ki prihaja
z velikimi koraki
skoraj v diru
saj se ji mudi
da si veljaki ne premislijo

bili smo narod
danes smo samo še
bili

Mojmir