Potovanje je kot reka
Začudenih oči,
strmim v strugo.
Z nosnicami
vonjam smaragdno vodo.
Zastaja mi dih
ob grmenju
neukrotljive moči.
Oddaljim se.
V krotkejših vodah
bosonoga zakorakam
v hlad.
Prepustim se božanju tokov.
Z rokami vzvalovim prodnike,
igram se z njimi kot otrok.
Moč vode me omamlja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mayamaya
- 28. 08. 2011 ob 08:16
- Prebrano 831 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 263.23
- Število ocen: 8
