V resnici vem:
Če bi se tebi kaj zgodilo,
Ki si me edini
Z ljubeznijo obdal,
Vse v meni bi se posušilo;
Umrla bi s teboj
In vem, da bi bilo mi prav,
Saj vse, kar naju
Je ločiti poskušálo,
Vse bo minilo,
In ni mi žal,
Ker vem, da bo ostalo
Med nama to,
Kar je v ljubezen vzklilo,
Se v najino nebo
Iz nje rodilo.

In prav zato,
Ker je ob meni tvoja dlan,
Se včasih utrgam z nje
In padem stran,
Da popestujem
Včasih žalostno srce,
Pojokam kdaj za naju,
Zanj, ki mi bil je vse,
V zatišanem vzdihljaju,
Ko rana se odpre,
Ko čas predstavi slike
Nezbrisljive,
Napravi vse dotike
Poželjive
In vse besede
V ljubezni glas prevede.

V resnici ni bilo tako
Nikoli, in ne bo –
Ne more biti!
Ni sreča sreča,
Če je nimaš s kom deliti,
Ljubezen ne ljubezen,
Če ne smeš je podariti.

V resnici vem,
Da sem le tebi smela
Dati sebe vso,
Da vsa iskanja
So vate izzvenela,
Ljubi moj,
In da sem srečna,
Da sem takrat objela
Se s teboj.

Aleksandra Kocmut - Kerstin