da sem se borila zate
preštevala dneve
da bi obrodila
noči so postajale
upanje dneva
in majčkeni srčki
prekrasna slika
ne, ne razumeš
da sem kradla molitve
blebetala nesmisle
da sem že sama sebi verjela
leto za letom
sem šepetala Vodnikovo pesem
in po tihem hrepenela
po čarobnem prvem gibu
da sem s tvojim spočetjem
sedla v štorkljino gnezdo
da bi vzletela in letela, letela ...
ne, ne razumeš
da se sedaj
lahko bojim zate
Lepa pesem - pozno sem jo opazil, dobro je, da nisem popolnoma spregledal.
Res je, marsikaj ne razume(jo). Tudi skrb ne.
Lep pozdrav,
Maki
MAKI, hvala.
Posledica te pesmi je bil vzrok nekega dejanja in potem skupek razmišljanj matere, ki odraščajočega sina, ki "hiti" k polnoletnosti, še kako razume in mu dovoljuje, da "raste" na lastnih izkušnjah, ampak skrb, bojazen ostane ... moja mama mi je tudi vedno govorila: To boš spoznala, ko boš imela sama otroke ... in tako je ...
LP, spominčica
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: spominčica
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!