Res  ne vem,

ali je to pogum,
res ne vem,

a sem mar ob um?

Bi rekla,

odmetavanje bremen,
spoznaš ljudi ,

veš kje kdo je,
kdo  ponavlja zmeraj enak refren.

Privoščljivost,

vseeno mi je,
solza izpere vse,
v nov dan,

mlad dan ,

posije sonce.

Sama sem izbrala to,
sama bom izborila si,
za nove sanje ,

nove poti.
Zmeraj se najde nekdo,
ki obsoja tvoje poti,
pa se najde tudi jih veliko,
ki vlijejo vame nove moči.

Ljudje so privoščljivi,

malček nevoščljivi.
predvsem pa je meni to znak,
da si sanj 
v svoje roke ne upa vzeti vsak.

Boji svobodno odločiti se,
ne upa se boriti,
čeprav dobro ve
kaj zanjga dobro je.
Raje požira vsak dan,
tone prahu in smeti...
tisto,

kar bi že kdaj odvrgel stran,
če le bi si upal stopiti
na sled svojih sanj,
če le bi upal si,
zaviti po novi neprehojeni poti,

poti sanj.

Veliko jih udriha po mojih dejanjih,
s sarkazmom se mi na pot postavi,
z obtoževanjem in blatenjem,
z nerazumevanjem.

Meni takšna dejanja povedo:
" Zelo šibak človek je to!"

Misli,da ne razume mene,
v resnici,

pa boji se lastne teme,
teme in praznine,
ker v lonec življenja

ni upal nasuti si
 prave vsebine

Miša Topolovec