ne budi me ob zori,
ko rosne so trave
in rahle meglice se dotikajo tal;
ko vrbe ob potoku
si niso še umile obraz;
ko pod odejo gorkota mi boža telo,
ko sanje še predem
in tako je lepo...

le okno odpri mi nastrežaj,
naj prvi me sončevi žarki bude....

tiho, neslišno
se na posteljo mojo prikradejo
nežno me božajo in budijo,
na travah roso osušijo,
s tal meglice prepodijo
in v krošnjah dreves prve ptice prebudijo...

ne budi me ob zori,
le okno mi odpri,
naj me sonce prebudi...!!!

inairena