Svežina jutranje zarje

prežene drseče sanje.

Med svetlobnimi stebri

se raztaplja zadnji mrak,

koprenasti ostanek noči.

Svetloba prodira

v notranjost dreves.

Zaspano listje

bo kmalu spregledalo.

Veter z višine previdno

premika otrdele trave.

Zrak bodo obarvali

vsakdanji kriki ljudi.

Leteča telesa ptic

se dvigujejo v višine,

njihovi kljuni režejo zrak.

Posute rosne kaplje

so drobna zrcala.

Nečimrni žarki

so ogledujejo v njih.

Zemeljske pore

jih željno posrkajo.

Mayamaya