odvrgel je svoje staro oblačilo
in si nadel novega
zakril si je obraz z dlanmi
in se obrnil proč od ogledala

zdaj pešači
med brezizraznimi pogledi
naravnost proti njemu
ki ga opazuje
z ravnodušnimi očmi

srečal je človeka
šel je mimo njega
a ga ni začutil
čeprav je
takšen kot on

zdaj teče
ob obrobju pločnika
kamor je listje odpadlo
že davno tega
ko je še trdno spal

na tem koncu mesta
tudi ni našel tistega
kar je iskal
zopet se je obrnil
kakor že tisočkrat prej

nov gvant mu ni prišel čisto nič prav

zdaj beži
ker ve
da mora čimprej stran od tod

ta večer je plesal salso
nakar je utrujen prikoračil
v svoje prašno stanovanje
in se zleknil na kavč
da bi zaspal

še v sanjah je iskal
a še sanja se mu ne
kaj

zjutraj je spet
nabiral kilometre
kasneje je
razgrnil zemljevid
in si pulil lase

išče na napačnem mestu
išče predaleč stran

kdaj je nazadnje
dihal zrak
in opazoval oblake
tega nihče ne pomni

je namreč eden
izmed njih
tistih
z brezizraznimi obrazi
ki tavajo

nihče pa ne ve
da ni pomembna cesta

pomembna je pot
 

Žiga Lovšin - Lothlorien