v ustih sled po grenki kavi

pred očmi ni slike

ki si jo želiš

v mislih rišeš jo

mežiš

močno močno želiš

odpreš oči

ne pomaga

zaihtiš

          v trenutku preboliš

          a le za trenutek

ugrizneš v turkizno usnje

(levi rokavici je za desno vseeno )

zadrhtiš

biser pade na dlan

ti se potopiš

v svet ki ti je znan

ozračje brez zraka

brez svetlobe v baru

brez toplote aviza

nočnega programa

neznani znanec

ujeta v prostoru

brez smisla

brez sonca

z željo

da le nisi sama

s kratkim krilom do kolen

gorazd matela