SKRH(LJ)ANJE

Pod grebenom more

s sprenevedo v očeh

koljeva zadnjo noč.

 

Ki presenetljivo

ne izusti niti

najmanjšega krika.

 

Izmojstrila sva se

po vsej tej plejadi

noči dolgih nožev.

 

In temna kri

nič več ne zamaže

najinih rok.

 

In temna kri

nič več ne zažene

najinih src.

Marko Skok - Mezopotamsky

ajda

Poslano:
17. 08. 2011 ob 13:25
Spremenjeno:
01. 02. 2014 ob 23:26

Pesem  je zanimiva, če lahko uporabim ta izraz, v svoji srhljivosti. Mislim, da se bo počasi tudi skrhala v svoji srhljivosti in slekla plašč temine, ki te je objel. Ja, morda je bila, oz. je luna kriva za temino. Pa brez zamere, zakaj v zadnjih vrsticah temna kri, a se ne bi dalo malo drugače ali pa je to namenoma, da se še bolj poudari. No, v nekaj kar je dobro, se nos vtakne ali utakne:))), pa mislim, da je tudi to sprejemljivo:).

lp, ajda

 

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
17. 08. 2011 ob 18:07

Ajda, hvala za komentar.

Res ne vem ali je nastanku pesmi botrovala luna ali trenutno stanje v katerem se nahajam. Vem le, da se mi je izlila na papir, ko sem hotel ustvariti drugo pesem, pač roka je preskočila na drugo stran lista. Ni bilo veliko popravkov, le število zlogov sem moral malce uskladiti.

Prav si ugotovila glede temne krvi, mogoče bi lahko bila črna, pa mi ni zazvenela ustrezno.

Mi je pa zanimivo, da sem šele kasneje ob branju ugotovil, da se naslov prebrati na tri načine.

LP, Marko

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Marko Skok - Mezopotamsky
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky

Pesmi

  • 16. 08. 2011 ob 20:13
  • Prebrano 958 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 813.7
  • Število ocen: 20

Zastavica