Leta
so me oplazila
s tankim kačjim repom
in pustila sledi
nevidne vreznine
pojoče o pomladi
in brezskrbnem letenju
brezobzirno
so se lotila tudi moje notranjosti
do potankosti so oskrunila
vsak pečat mladosti
in vtisnila črnino
a jaz
grem naprej po tej poti
potna in posuta s pepelom
razpiram roke
v večni želji
da nekoč poletim
Pozdravljena, Silva,
popraviti je treba v drugi kitici glagolske končnice, saj se še vedno navezujejo na tista leta:
brezobzirno
so se lotilA tudi moje notranjosti
do potankosti so oskrunilA
vsak pečat mladosti
in vtisnilA črnino
Lp,
Kerstin
uh, Silva, kaj pa vsi ti klišeji???
pojoče o pomladi
in brezskrbnem letenju
.....
potna in posuta s pepelom
razpiram roke
v večni želji
da nekoč poletim
uh, uh, uh ...
bolje znaš.
LP, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 16. 08. 2011 ob 17:17
- Prebrano 890 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 211.7