vzporedno tekoče vesolje dotakne
poletno brstenje, ko je sij vzvalovan
in kipijo nevihte, da legaš name
v tvojem telesu je občutek zagnan

zakopljeva brezglavo brzenje ure
prekrita je breskev z izvirom moči
mehkoba se z vlažnih prstov pretaka
pred ogledalo v krožnik maslene slasti

drobiva mizo in stole in prt
kavč se med plesom sunkovito odpenja
bela pljuskne prek kričečih zidov
zadnji šiv se na prsi vzpenja

zagrizi, prebodi, potisni močnó
popoldan obrača pogled v večer
ko v dlan potaplja se najina zvezda
čutim na stegnih božanski nemir

sheeba