omotična od ovinkov zategujem sandale

ko spogled naleti na odziv v poznem soncu

včasih ne vem komu se hihitam

zato s konico prsta privzdignem

sončna očala razgalim

obraz

vsakomur na dosegu

tipam za vtisi

med izmučeno napihnjenimi

poltenimi pomarančami

se obrvi mrščijo in vihajo nosovi

nad svodom zablesti Alhambra

in hipiji se poskrijejo v jame

a še zmeraj le ugibam

kdo je tarča mojega nasmeha

če sonce ne boža in zgolj grize

in če je flamenko turistična past

potem spogled in senca radosti

naprodaj visita na vsakem vogalu

potemtakem se režim tjavendan

in so vprašanja brezpredmetna

vsaka četrt ima svoj zadah

užijem odtenke in prežvekujem vzdušja

za vsak oblaček šiše cekin v vodnjak

pripnem se na lastovičja krila

da me pohajalci zlahka spregledajo

kako vonjam Maroko in ugibam

kaj je ostalo od tako žlahtne

preteklosti - nabuhle oranže

in katedrala sredi mošeje

v Cordobi

yoyoba