pa pišem vam gospod predsednik
ker se moje pesniško izražanje
bliža političnemu dnu
mogoče zadnji čas je že, da uvedem
svojo idejo demokracije
ker vaša je na psu
no, vsaj predstavim jo lahko
če že njena uvedba ne bo mogoča
nadaljnih tisoč let
ker kaj je demokracija zame
se sploh ne splača vprašati
da gospod predsednik
ne govorim iz sna
ne govorim iz besa, ampak iz tam
kamor že dolgo niste gledali
iz srca
ne politika me res zanima
kot zanima me vaš staž
staž ki dala sem mu glas
in igrala vsem na vest da vam ga dajo
ker sem mislila pomembnost!
da bi ne prevzel drug mesta
ki pripada vam in meni zraven
ki vam zvesta sem kot pes
ki poslušam vas in kimam vsem ostalim
da vaša beseda sveta je in prava

majejo se vaša tla
ki postlala sva jih s svojo strjeno krvjo
in naredila zasnove za vse
za štart, poteg, prilizovanje
za društvo, organizacijo, državo in za svet
majejo se vaša tla in jaz se majem z vami
zalučali so kamen vame
pa kakšen kamen, skalo so poslali
da bi strla me na mestu
in mi vzela ves vpliv;
še dobro moj gospod predsednik
da ste me izurili za to
da udarce namesto vas sprejemam
in vas ščitim z lastno kožo
in obrambnim mehanizmom
vas ni skala doletela
ne vas nič ne oplavi
jaz pa modra po telesu
in že sama misel me boli
to je vaša demokracija
in vaše te ideje
moja kri pa tista ki se jo pretaka
neusmiljeno iz žile v rumeno kanto za smeti
to je za njih in vas demokracija in
dobronamerno ločeni odpadki
to je tisto za kar ste se bojevali
in zakaj sem dihala vašo sled
vendar zdaj mi energije primankuje
moja zavest postaja plehka in je skorajda več ni
odrekli ste ideologijo in pozabili vaš namen
pozabili smo na kulturo, pozabili na promet
in vse ostale spektre kamor smo usmerjali svoj jaz
da naš namen se je spremenil
in da denar da delu svoj vidik
zamenjali ste čar gospod predsednik
in jaz edina ob tem’ trpim

zato slovesa moj gospod predsednik
ne jemljite k srcu preveč močno
ideologije namreč ne zanikam z vami
temveč boječe, a trdno stojim za njo
politika je jaz in jaz sem ona
in zdaj diham njen pomen in njeno moč
vaša postava le pojenja in izginja izpred oči
ker bolečine so prehude
in odhod edina možnost se mi zdi

pa nikar jokavo ne glejte v svoj svet
ker me zraven ni da bi brisala vam solze
vem da bodo težke
in da bol bo huda prve dni
a ne zamerite predsednik
čas da vas zapustim je skrajni
moram iti zdaj na svoje
in pokazati kaj izkušnja me uči
izkušnja z vami, našimi in vsem ostalim
kar na njej lahko gradim

in obljubljam vam, predsednik
da pozabila vas ne bom
potegnili revo ste iz nič
jo preobrazili in spremenili
revo
ki zdaj se vneto klanja ji
hudič

kai