Ločena
kot dve upogibajoči se bilki
v mednožju viharnega časa
se dotikava s pogledi
vidim
čez tvoje čelo se tiho sprehaja
pajkova senca
v moje oči se hrupno izliva
srnina kri
besede so črne
tlakovana pot pred nama se premika
v smeri sonca
a midva sva le
dve prestreljeni ptici
ki si želita ljubiti,
čeprav ne živita več
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 10. 08. 2011 ob 22:41
- Prebrano 597 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 225.73
- Število ocen: 7
