zanimivo se mi zdi tole tuhtanje o času. verjetno je pa pesem še frišna.
moj vtis je, da rabi še kakšen poseg.
sam za takšne podobne,  premišljujoče pesmi potrebujem največ časovne oddaljenosti,
da opazim, kje se mislim zatakne pri transformaciji v pesniško besedilo.

lp
 

res je, frišna je in po prvi kitici par ur nazaj sploh še ni bila z gubami, niti v mislih ne. pač neko težko opisljivo nelagodje v linearno standardiziranem času in misel, da ni (bil) nujno vedno tak.

nisem pa tiste sorte, ki bi tri mesece premetaval besede po glavi, ponavadi zapišem občutek, misel, ko mi pade na glavo, zraven morda naštrikam še tri puloverje odvečnih besed.

in ta hip niti nimam kakšne ideje, kaj naj bi spreminjal, pojasnjeval, preformuliral, tako da je kakšna kritika dobrodošla.

jap, pri  pesnenju je čas še najbolj podoben takšnemu času, ki je bil nekdaj.
za kakšno resno pesem ni potrebna neomejena količina časa, ampak le občutek,
da ga imamo toliko na voljo. se pravi, ni važno kdaj, ampak kako.

lp