Utrujen sem.
Zapuščen.
Še enkrat več na kolenih.
In ne bom več lizal si ran,
ker ta se ne zaceli
zato truda zaman.
Kako neumno je bilo verjeti v lepši jutri.
Tako naivno.
Pa kljub temu za drobec časa nekdo imel me je rad.
S tem spoznanjem lažje bo oditi v večnost.
Nimam več moči.
Ne zmorem več odhajanja.
Predolgi so dnevi in noči brez konca,
ko spoznaš, da ne luč ne tema
ne prinašajo odrešitve.
Pa kljub temu,
nekdo imel me je rad.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!