Nekaj me je prevzelo v tej pesmi, ko bi si znala razložiti, a ne znam, morda je bil včeraj tak trenutek in dojemljivost in dojemanje.

popravi tšina=tišina

lp, ajda

ups ... hvala za ostro oko.

lp ;)

brez prvih dveh verzov ostalo deluje enotno.

lp

saj nekako sem hotel sliko počasi prevrniti v drugačno ozračje, a ne da bi s tem katera poteza izgubila svoje mesto, ne da bi se slika zlomila. (tako nekako) :)

zaenkrat samo tako:

(Jata steklenih ptic preliva modrino neba

Rumeno sonce nosi svetlobo pod peruti)

???

Tla se umikajo belemu perju oblakov

V prepadu se kopajo rdeči klifi

Ura je oblečena v črn frak

...

Dal si mi fajn delo, super in

hvala Brundo

lp

:)

Kaj pa če bi te steklene ptice in modrino neba nekako združil v eno, seveda kaj odvzel, da bi bilo potem smiselno z nadaljevanjem. Meni je žal le steklenih ptic, ki so me privabile in zdi se mi, da bi jim naredil krivico, da bi jih razbil. No, to je le moj pogled, Brundo ti je dobro svetoval, ker je lahko tudi tako in zelo zgovorno in verjetno boljše za pesem. Ja, zdajle ko to pišem razmišljam, da bi pa vseeno dal steklene ptice spat v varen objem oblakov in morda kdaj v kakšni drugi pesmi prebudil. Odločitev je seveda tvoja in nič ne bo, vsaj pri meni, odvzetega dopadljivega, če boš skenslal prvi dve vrstici, ocena je takšna kot se je rodila ob prvem branju:).

lp, ajda

tudi jaz vedno bolj razmišljam tako ...

pesem mora biti pesem, in brez prvih dveh verzov to je.

hvala Ajda in seveda Brundo!

lp