NEGIBNA
V zraku visi
nedolžna tišina
nabita z vlago.
Megla ždi
nizko nad praprotjo.
NEGIBNA.
Sončni žarek
kot palica svetlobe
naslonjena na vrzel v krošnji
miruje.
Če počepnem v to
satenasto tišino,
bi ujela čudovit občutek,
rojen iz mojega spomina?
Bi ga zmogla zadržati
vsaj do takrat,
ko oblak pregrize žarek
in veter znova zaseje smrt.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Novak
- 08. 08. 2011 ob 11:11
- Prebrano 785 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 169.44
