Pomila sem iz kozarcev
ostanke žalostne tolažbe,
odprla okna in pregnala
kiselkasto goljufijo užitka,
očistila s tal smrad
človeške majhnosti in ponižanja,
slekla uniformo,
umazano od pohotnih dotikov,
zaklenila za seboj
vrata tuzemskega pekla
in stopila pod zvezde,
v dišečo, toplo noč,
v neskončen mir vesolja,
na pot domov
pogledat,
kako mirno spi
moj mali sin.

daya