
Poglej kje sva ostala
odkar drug drugemu
sva v objemu pristala.
Ko prvič sem te zagledala
nič o tebi nisem vedela.
Moje življenje imelo je praznino
a ti si vanje priletel,
kot bi vrgel mino.
Čustva so podivjala
oči sem dala na bodala,
saj sem vedela
da od sebe te ne bom dala.
Podnevi o tebi premišljevala,
ponoči pa sanjala
kako se ti bi predala.
Zdaj ko skoraj 24 mesecev je minilo
moje srce vedno bolj bije milo.
Kje so tista čustva?
Kje je tisti fant,
ki razsejal je ljubezen po mojem telesu?
Sedaj ga vidim tam,
kjer tava in mi maha
med oblaki.
Počasi poslavlja se od mene,
slutim da izgubila ga bom,
kar pa seveda dovolila ne bom.
Borila se bom za najino ljubezen,
s teboj premagala vsako bolezen,
pa četudi se je nalezem.
Pogrešam tvoje lepe nežne besede,
ki šepetaš mi jih na uho,
božaš moje mehko telo,
ob mene stiskaš se močno.
Kje so tisti časi,
ko sprehajala
sva se po vaši vasi,
pod soncem sedela na terasi.
A to so le spomini,
ker sedaj v srcu je
kot na sedmini.
Verjemi tega si ne želim
saj vsak dan
po tebi
še vedno hrepenim.
Rada bi ti najlepše
otroke rodila
ponovno ljubezen do tebe zasadila.
S teboj bi potovala,
otroke bi vzgojila
na sprehode bi hodila.
Spomni se večernih noči
ob obali ko sva bila
le jaz in ti,
le najini telesi
ki v objemu bili sta kot lahki peresi.
Lebdela sva med oblaki,
poslušala pesem morja
in zrla si v oči,
le ti si vse
kar največ pomeni mi.
Želim deliti svet s teboj,
želim si novih avantur
čeprav vem da težko ti je
dala bi ti vse
vse kar na tem svetu je.
Ob tvoji senci bom stala,
na uho ti zašepetala,
Samo zaupaj mi
zapri oči
to si le ti,
ob katerem sem jaz
tvoj beli angel varuh.
Ne glede na vse te ljubim ,
neizmerno še vedno,
želim si da se vse spet spremeni,
saj to me vedno bolj bremeni.
Bojim se da stiska
vedno večja bo,
in da takrat za vse prepozno bo.
Ljubim te
ti si moja energija
ki srce potrebuje jo,
dokler močno bilo bo.
Sama sedim na klopi,
sama sebi zrem v oči
sprašujem se
kaj moje srce si želi?
A to si ti!
Tvoje želje so tudi moje
in verjemi da
ti bom stala ob strani,
pa naj nama bilo kdo to brani.
Vsak utrip srca
večjo moč ljubezni ima.
Skrivnost, pozdravljena! :) (a se ne sliši to prav lepo?)
Veseli me, da si se nam odločila pridružiti. Naj bo moj prvi komentar nekoliko daljši. Najprej: pesem je občutno predolga in čeprav je tema ena, je motivov ogromno, tako da bi veliko bolje bilo narediti več pesmi. Druga stvar je ta, ki je v pesništvu res ne maramo: klišeji. Mislim, da besedo poznaš in da ti ni treba razlagati preveč. Ampak na kratko - znebi se vsega, kar si kdaj že prebrala ali slišala: sprehodi, objemi, večne ljubezni itd. vse to je obrabljeno, izrabljeno. Napiši nekaj s svojimi besedami in poskušaj se ogniti rim. Marsikdo ima občutek (takšnega namreč pridobimo v šoli), da so pesmi eno samo rimanje. Pa to sploh ni res. Daleč od tega. Za začetek ti predlagam, da napišeš drugačno pesem. Svojo pesem. Brez rim, brez vseh obrabljenih izrazov. Preprosto nekaj svojega. Ne obremenjuj se z obliko, z izgledom; pravzaprav se ne obremenjuj s pesmijo, samo zapiši jo. Morda namesto tega, da sta šla na sprehod in se držala za roke itd. napišeš, kaj si ti takrat razmišljala, čutila, doživljala.
Upam, da ti nisem vzela volje do pisanja; želim ti samo pomagati prestopiti tisto mejo, ki loči prave pesmi od takšnih, ki jih je napisal skoraj vsakdo v svojih najstniških letih.
Bodi dobro,
Lotus
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Skrivnost
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!