Poletno sonce,
nisi mi več prijetno,
tvoje so dlani hladne, mokre,
le redkokdaj ljubiš me prijetno,
s pravo toplino, nežno.
Sonce žgeš preveč,
kot da bi hotel zagospodovati večnosti,
čeprav veš, da zmanjkuje ti moči,
da jesen te zasleduje,
da oblačim se jesensko,
že lep čas ne več poletno.
Žgeš, če ne preveč,
večinoma premalo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!