Kako boli, ko zmanjka poti.

Še včeraj si šel po njih, vesel, kot da lebdiš nad vsem.

Kam izginile so sledi smeha,

Kdo ukradel  je iskrico iz oči.

Vrni mi moč, vrni mi smeh, nauči me pluti med umazanimi valovi.

Naj verjamem spet, da s plimo vse se spremeni.

Morje, odplakni te grozne mi skrbi,

Reže me v oči, skeli, boli,

Priložnost spet mi daj, naj verjamem, da jutri bo lep nov dan.

Barby