riba z dimnikom namesto srca

si ob vsaki plimi nabrusi besede

da jih skozi okostje okamenelega večera

ob prvem svitu proda pijanemu varuhu

mlade rži

riba z dimnikom namesto srca

na zarjaveli cizi za sabo vleče

prezrte ostanke minulih večerij

kadar išče prodani košček severnice

v mednožju jutranje rose

včasih me ima da bi gnezdil

v naročju mesenega upanja

in šilil trnek za tiste ohlapne dni

brez svobode

ko pajčevina zavisti

ujame razbeljeno smelost zlaganih izdihov

in jih spremeni v papirnatega zmaja

takrat se brez izida

umikam  slehernemu zrcalu

tudi robustni odsevni površini

na reki nasmehov poleg jezera solza

spet pristanem v črnino zavit

in z belo zastavico

maham vsem oboroženim ljudem

že davno potopljenega sveta

kjer na površino priplavajo 

ostanki ljubezni

dokazi prešuštva

večerja za dva

in

riba z dimnikom namesto srca

gorazd matela