Mečevanje čustev

nemiren je ta gordijski vozel

ki se sprehaja med sončnim pletežem in umom

nemirno je njegovo spačeno srce

iz črnega marmorja je njegova sredina

zastekljena s krvjo in

oblečena s krznom najsvetejših živali

kot morje se razliva vsebina

odvozlanih trenutkov osvobajanja

oh, svoboda, tvoje lice je tako bledo,

si se res na kamnu večnosti razklala

še preden si obšla celovitost hrepenenja?

si res v meni zategnila najtanjšo nitko

in gosenici onemogočila najbolj

sladko in čutečo preobrazbo?

 

 

Silva Langenfus

Komentiranje je zaprto!

Silva Langenfus
Napisal/a: Silva Langenfus

Pesmi

  • 02. 08. 2011 ob 14:50
  • Prebrano 660 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 293.42
  • Število ocen: 9

Zastavica