Kazalec na uri
odšteva trenutke,
tebi, ki te ni
podarjam občutke.

Odpotoval si drugam
tukaj sem sama,
tebi se predajam
osamljena dama.

Ne najdeš poti iz ljubezni bolečine,
strmiš v trenutek, ki obuja spomine.
Spomine, ki bolijo do črne globine
upam, da čas oddide in mine.

Sonce je kruto
podarja nov dan,
tebe, ki te ni,
kličem zaman.

Še vedno potuješ
a poti ne poznaš,
čas potrebuješ
da si resnico priznaš

Ne najdeš poti iz ljubezni strasti
stojiš pred žensko, ki te močno želi,
A oči so zamegljene, ker srce te boli,
ne vidiš ljubezni, ki po tvoji hrepeni.

Mirica