spet si korak pred mano

z muko te dohitevam

kajti velikanski kamen

ki si mi ga priklenila na mezinec leve noge

mi je v preveliko breme

še vedno ne razumem igre enodejanke

ki jo igraš z mano brez kulis

in

čeprav sem le tvoj paž

in

nočni nosač tvojih laži

in

ti si le neplodni embrij

mojih misli

mi je še vedno neznosno všeč

ko se igraš z mojo toleranco

ampak ne razumem zakaj

mi z obraza poganjajo jeklene misli

brez vsebine

gorazd matela