
Zakaj življenje vame dahnil si,
če dan za dnem tako boli...
Zapisal si na dlan me že pred dihom,
ko sem privekala tiho, tiho...
Pretehtal si me do dna globine
in me obdaril z rezko bolečino...
Kako naj trosim sen ljubezni,
če niso srkale je moje dlesni...
Pa vendar, dal si mi le nekaj:
Upanje, da si z menoj – na veke...
Ti moj si dobri Gospodar in zreš,
kdaj vrnila se bom, da solze mi otreš...
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: dana63
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!