Združevanje

Odpelješ svoje telo

kilometri pa govorijo da si tu.

Nevidne usodne niti te napletajo

iz neskončnosti.

Snovnost te zabriše pogledu

a se v drugi dimenziji vrtiva

v orbiti istih misli.

Vse ostane izgovorjeno,

da le ne spregovoriva.

Veličina tišine na obzorju

napleta pokrivalo predaji.

Grem s tokom.

Razum odkloni verjetnost.

Opustim oprijemljivost

in odpiram zakrčeno dlan.

Duša neštetih poti

pesmi ne potrebne melodije

razbiti prazni pogledi

in resničen nasmeh.

Ne ločujem se od sveta

samo združujem

skorjaste razpoke suše

s krči črnega neba.

 

 

 

Sandra Kocijančič

Komentiranje je zaprto!

Sandra Kocijančič
Napisal/a: Sandra Kocijančič

Pesmi

  • 30. 07. 2011 ob 07:18
  • Prebrano 793 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 177.3
  • Število ocen: 5

Zastavica