OBUP
Obup -
duše strup.
Zadušil njej je kal življenja,
ji vzel peruti hrepenenja,
da dvignila bi se v višave,
razpela svoj šotor prek širjave.
Ni gnezdila v vejevju nežnih rok,
toplino odnesel je neopazen tok.
Ugasnil je še zadnji žarek ji v očeh,
na ulici nekdo igra na meh.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dana63
- 29. 07. 2011 ob 06:46
- Prebrano 570 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 166.5
- Število ocen: 6
