trenutki ki so odšli v zmajeve sobane

so se razblinili kot rosa v novem jutru

ostal je le tvoj obraz

nedaleč pred mojimi očmi

nedosegljiv pred drugimi pogledi

čar mamljivo lepljivega soka

me spet noro kliče v svoje kremplje

zaradi tvojega žrtvovanja sem ti ostal zvest

prekleta nespečnost

ostajam sam z nočjo

ki je še bolj kruta od minulih noči

s krči v želodcu

in zrcalno sliko tvojih oči

na zmečkanem kosu papirja

krvava prošnja

pomagaj mi!!

gorazd matela