OB ČRNI LUNI
Odkar si mi presekala popkovnico,
venejo vrtovi v mojih jetrih.
Presihajo prekipevajoči vrelci.
Nefs lilij so kdaj že?! zažgala
brezglava, božjastna bitja.
Le duh še vztraja, sledi mi
skozi prst, prodira v kost.
Ob črni luni vrtnice cvetijo v labirint.
Tu prekleto težko kolesarim!
Ali pa si me ti, preljuba mati,
napačno učila, kako je treba peljati.
S krvjo poškropljene kamne predelujem v gnoj.
Nič ne pomaga, niti to, da kremplje žive meje,
ki mi pod kožo vrezujejo nove
genske zapise, mečem na kompost.
Iz trebeža vedno znova požene trnasti plevel.
Imam le dve roki, mati! Niti s tisočerimi
ne bi mogla preobrniti srčastega kamna,
pod katerim Al Hadir skriva svoje seme.
Od zelenega raja otroške ljubezni
je ostala le votla beseda sredi Visoke pesmi.
Sredico so pozobali čudno gostoleči ptiči.
Ob pušpanovo skorjo brusim voljo, čutim -
Žile se same od sebe prepletajo v vrv.
Vauuuu :) To pa je metaforika! Iskrene čestitke, breza! :))
Hvala, Lucija! Osrečila si me s komentarjem 
.
Lepe sanje,
breza
Se strinjam. Črna luna pa tako žari in sreba temne niti. Tudi od mene čestitke.
Kaj naj rečem, da se ne bi (kdo ve katerič že) ponavljal?
Čestitke, Breza!
JUR
Hvala, Gnu! Hvala, Jur! Imela sem pomiselke ravno zaradi nabite metaforike, ker sem se bala, da pesem ne bo dovolj razumljiva, zdaj pa vidim, da je moj strah bil odvečen. Še enkrat vsem skupaj, hvala!
Lp, breza
Breza, čestitke!
Zanimivo je, da sva včeraj skoraj istočasno objavili pesem o materi. Ob prebiranju tvoje, so se mi kocine postavile pokonci, mojstrovina, res.
Lp,
širin.gol
To pa ima vse atribute, da postane pesem poletja. :) Čestitke!
Legy
Hvala, širin.gol! Ja, obe sva hkrati pulile plevel 
, z veseljem sem se sprehodila čez tvoje gredice!
Hvala tudi tebi, Legy! Veš, da je škoda da nisi v izborni ekipi hehehehe, hecam se! Zadovoljna in srečna sem, tudi z vašim odzivom!
Lp, breza
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: breza
- 28. 07. 2011 ob 17:05
- Prebrano 1535 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 1107.42