Ni dovolj sveže jutro, da se pribiješ kot metafora na rižev list. Da se namočiš v formalinu svetobolja. Se shraniš kot fetus v stekleni kozarec. Ni dovolj, da omenjaš plesnivi sir. In pomlad. Ki prihaja po točno napovedanem scenariju. Ni dovolj dati Adamu škropljeni delišez. In Evo, oblečeno v nedavno izkrcano bližino. Ni dovolj prekleti zajebani čas in prostor in vse. Ni dovolj, da ti iz rok padajo na tla makovi cvetovi. In ja, ni dovolj, če izgineš - če sem si te ravnokar izmislila.

patra