bila si cvet mojega razuma in telesa

a jaz sem taval v jasni noči tja

kjer me je čakal dotik zvezd tvojih pogledov

kjerkoli sem bil sem jih nosil s sabo

se hranil z njimi kot se albatros hrani z letenjem

a ko se prebudi črna stran moje vsebine

bi pohodil tvoj obraz

ti polomil ude

zmečkal lobanjo

te z rokami zagrebel v lepljivo mokro prst

(v skritem kotičku neokrnjene narave)

in te posul z belimi orhidejami

a ne bom te

(nisem še nabavil orhidej)

gorazd matela