Vem, da si
kakšna je sedaj barva tvojih oči
kdo te boža
ko potrebuješ nežnost
in ti s puhastim dotikom
briše solze
čutim te
med oblaki hrepenenja
nikoli slišan prvi jok
se preliva med vrbami
in ptice mi vsak dan
prinašajo tvoje pozdrave
urednica
Poslano:
25. 07. 2011 ob 13:16
Spremenjeno:
25. 07. 2011 ob 13:20
Silva. Zelo presunljiva pesem, za katero pa mislim (na kratko), da je srednja kitica povsem odveč. Morda bi lahko ohranila samo verz "moj izgubljeni otrok", ampak, če vprašaš mene, še tega ne. vse ostalo deluje prepatetično, je nepotrebno, pa še s klišeji je preobloženo.
:)
LP, lidija
imaš prav, ker razkrije podrobnosti.
vrgla jo bom ven.
S
Pozdravljena, Silva, sem ti popravila v "s puhastim dotikom" (prej je bilo z). Fajn pesem, še
veliko navdiha,
Ana
Zdravo, jaz sem jo prvič videl v tej novi obliki in ji res nič ne manjka. Ravno toliko je zagonetna, da postaneš pozoren, kar pa naredi pesem dobro in zanimivo.
Pozdrav, Milan
Hvala vsem 
Silva
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 25. 07. 2011 ob 12:42
- Prebrano 976 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 657.2
- Število ocen: 17