vnovič sem se nasmehnil Tvojemu razumu
se zgrozil nad ostrino pogleda
se slinil ob Tvojem vzdihu
in zmagal pod Tvojimi nogami
večni poraženec z nalepko triumfa
in lovorovim vencem
(spletenim padlemu borcu 1. plamenice)
za odtenkom rožnatega sijaja na rudečem maku
sem le ničvreden majhen madež
ki je zajokal v svet
ko se je izluščil iz Tvojega spomina
slava hrabremu borcu za nič
no, vsaj ti, hvala bogu...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: gorazd matela
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!