Vest
Naj ne bo te strah potrkati na moja vrata,
bodi vedno tu nekje,
bodi ob meni, ko misel rojeva besede
bodi tu, ko bi dejanja želela postati meso.
Saj vem, da premnogokrat bila si prezrta
utišana in omalovaževana,
pregnana v neki drugi svet,
daleč proč od mene.
Sedaj si tu,
končno si tu
in kličem ti, ostani
nikoli več me ne zapusti...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
- 23. 07. 2011 ob 15:24
- Prebrano 786 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 396.95
- Število ocen: 12
