po krhki steklovini srca
se plazijo stekli psi
iz ust jim visijo ognjeni jeziki
ki izžigajo stopinje
tiho, neslišno se vdirajo
v sveže brazgotine
kot termiti
ki izpodjedajo korenine
najmočnejšega drevesa
kot zajedalci
ki v krvi lepijo nase
najpogumenjše vojake
s tacami iz žebljev
se zadirajo v skorjasto tkivo
in čakajo
na prvi pravi utrip
prestrašene aorte
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!