po krhki steklovini srca

se plazijo stekli psi

iz ust jim visijo ognjeni jeziki

ki izžigajo stopinje

tiho, neslišno se vdirajo

v  sveže brazgotine

kot termiti

ki izpodjedajo korenine

najmočnejšega drevesa

kot zajedalci

ki v krvi lepijo nase

najpogumenjše vojake

s tacami iz žebljev

se zadirajo v skorjasto tkivo

in čakajo

na prvi pravi utrip

prestrašene aorte

Silva Langenfus