Polegle so se laži.
Kot pokošene ostre trave,
ki pustile so krvavo sled
podtaknjenih semen,
zdaj sesute v gnilem klasju
trohnijo v razdejanju
časa mračnih let.
Spokojno pričakale so večer,
ko vsak korak po opustošenem strnišču
potisne jih še globlje
pod skorjo jalovih noči.
Negibno so se pritajile
v izdihu bledih, mrtvih senc.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ignis
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!