letnik vznesenosti
s kančki socializma
v podrastju nemirnih let
takrat je ona sanjala
o poštenih ljudeh
pometenih poteh
in čistokrvni sreči
ni klonila
pred ovirami vsakdana
tiho se je vzpenjala
vedno na isti hrib
s podplati
božala temno grudo
in se igrala z metulji
nisi je smel pogledati v oči
ker se je ustrašila
prepoznavnosti
skrila se je
pod perutnice barv
in kot gosenica čakala
na nove odtenke pomladi
ki so se prelivali
po njeni krvi
in ustvarjali v očeh
mavrični odtenek
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!