S poljubom sta zopet smrtna.
Njune kosti se spreminjajo v prah.
Nezavedno, neboleče...
Usta so polna bolečine...
S srcem govorita o ljubezni.
Brez obsojanja, laži, prevar si zreta v oči.
Te so postale imune,
neštetokrat jih je zaprla bolečina.
Kot lutki obsedita,
kot trupli obležita.
Ni prostora za čustva,
ni časa za preteklost.
Vse je s svojo barvo prekrila, zdaj že hladna, njuna kri...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Snowflake.*
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!