Tvoj korak postopoma dviguje srečo

Sence dreves te spremljajo na pot

Odmakneš se v praznem vetru

Sijaj tvoje lepote naznanja prostost

Neslišno ropotaš po zastarelem parku

Gugalnico občuduješ le z očmi

Ljudje ti skrito podarjajo nasmeh

Ti pa sediš na klopci in spremljaš svet

Ničkolikokrat si še videla teči reko

Reko ki je menjala že toliko barv

Pa še vedno teče v isto smer

Tvoja nežna bosa stopala

Stopajo po betonski tleh

Ne občutijo vročine

Zaznajo le mraz

Ko se greješ ob bližnjem ognju izgubljenih ljudi

Ne poznaš topline

Ne razumeš pesmi

Le za preživetje

Se smejiš z modrimi očmi

Matej_Krusic