brezbrižnost
domišljava opica razposajeno vrešči
vedno glasneje od vznika časa
se sesedajo naplavine trupel
in smrt dehti kot roža
ko se ovija okoli nje
kot divja trta
sega po grenkem grozdju
z lahkoživim frfotanjem besed
odganja slutnje
tako črne so
da jih ne vidi
tako črne
kot je črno hladno srce
brezbrižnega vesolja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
- 19. 07. 2011 ob 16:41
- Prebrano 734 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 404.24
- Število ocen: 12
