potegni črno svilo z belih las
in nama ohladi sanje
da bova znova okusila
slast in grenkobo
v tišini rojenega hrupa
pa nikar ne pozabi
vina
šminke
in solza
da bova skozi predor
ranjene in poteptane mladosti
brez kril in sladkih besed
znova poletela skozi noč..
in pristala v arhipelagu
prisiljenih poljubov
ob odsotnosti srca
v ječi brez rešetk
kjer rablji strasti
bičajo upanje in
obglavijo zvestobo
Poslano:
18. 07. 2011 ob 16:20
Spremenjeno:
18. 07. 2011 ob 18:36
Rekla bom takole: nič zapleteno, nič preveč, nič premalo, je pesem, ki pritegne.
lp, ajda
ajda pa znova zori.. hvala, včasih tud men kej rata. LP g
Poslano:
15. 09. 2011 ob 10:44
Spremenjeno:
15. 09. 2011 ob 10:45
Všeč mi je tvoje pesnenje, je povsem drugačno in daleč od klišejsko kloniranih balončkov, ki že utrujajo (goveje juhe) in ne vsiljujejo boemsko svilnato retorično tekmovalnega napuha.metuljčastih veš, ki se zavistno lepijo na mentalno luč ...
lp
ac
hvala ac. včasih mam mal dvome o svojem izrazu, ravno zarad odziva samozvane elite.
Včasih sem mi zdi, da bi rad drugim godil samo zaradi nagrade. Ne počni tega, piši svoje z dušo in ne dušnopastirsko, kar je pogosta navada :)
lp
ac
hvala Ac, lepa vspodbuda. tud mene večkrat odnese v alejo dvoma.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: gorazd matela
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!