popadla te je tista nora
neustavljiva želja
da bi gola odjadrala
mimo nešteto sramežljivih snežink
naravnost prek neba
skozi orbito slave
v trenutek pozabe
skozi močvirja strasti
in trnja v človeški dobroti
za eno samo stotinko misli
da bi z njim plesala
ognjeni flamenko
na konici rezila
ostrega odmeva pridig
grešnih ljudi in
nastavljenih bogov sumljive slave
veš
imaš
ves
čas
da zamenjaš strategijo
usmeriš topove proti meni
mi na žulj za ugodje
pošlješ zavrnjenega gambita
z Rommlovo taktiko
ukažeš pehoti
desant na moje erogene cone
me zasedeš po celem telesu
vzameš za talca moje srce
kapituliram takoj
in od zmage pijana
dočakaš jutro v moji postelji
a ti
ti
boš raje
prevrela mrtvo upanje
zlikala žejo
oprala pohoto
posesala samozavest
in zložila ukane po abecedi
za dotik
in en sam obisk
sobane demonov
v aleji naslade
v dvorcu pregreha
v deželi umora
v obzorju srca
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: gorazd matela
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!