Huda ura
Oblak zlovešče,
kot mračni zvon usode
preži nad poljano.
Poblazneli ples
razmršenih,
besno preklanih dreves
obglavlja strehe,
raztreščene so vse sledi človeških rok.
V podivjanem ognju
razpokani kriki nebes,
brez milosti hudiča,
preglasijo
presunljivo pesem
v poplavi izjokanih besed.
Zelo, zelo mi je všeč! Po mojem mnenju odlična, močna pesem.
Čestitam!
Lp Miša
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ignis
- 18. 07. 2011 ob 11:11
- Prebrano 912 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 427.3