Bohotni bršljan se po zidu šopiri,
pod sabo prekriva vse špranje.
Režem in pulim,a vztrajno se širi,
oko mi ne seže več vanje.
Kot rak se razrašča,vse više prerašča,
svetlobo požira,mi kamrico ovira.
Moč si nabiram,iščem način,
da ga izruvam iz vseh korenin,
sicer bom še sama postala bršljan,
razpoke v duši prekrivala iz dneva v dan.
Ida Semenič- adisa